KARATE KLUB WANKAN

KARATE

Ko nekdo izve da ste karateist, takoj pomisli na akcijske junake iz filmov in pred očmi se mu pojavijo bliskoviti, smrtonosni udarci, visoki skoki in nožne brce iz obrata.Takoj vas bo vprašal, koliko ste jih že namlatili in kdo je najmočnejši borec na svetu. Pa vendar je to le majhen delček tega kar predstavlja pojem KARATE.

Redkokatera veščina ali šport nudi posamezniku toliko vidikov kot karate. V njem najdemo filozofijo, etiko, religijo, psihologijo, rekreacijo, zabavo, poseduje pa tudi izrazit medicinsko-terapevtski pomen, saj blagodejno vpliva na vse starostne skupine obeh spolov. Karate je sredstvo, ki celostno razvija posameznika tako v fizičnem, kot tudi v psihičnem smislu.

ZGODOVINA KARATEJA

ZGODOVINO KARATEJA DELIMO NA ŠTIRI RAZVOJNA OBDOBJA

1. KITAJSKI IZVORI: Duhovni oče karateja je indijski menih Bodhidharma, ki je l. 520 prišel na Kitajsko, da bi širil zen-budizem. Po obisku na cesarjevem dvoru, se je ustavil v samostanu Shao Lin. Opazil je, da so duhovniki šibkega zdravja, zato je oblikoval sistem telesnih vaj z imenom 18 boksarskih tehnik (danes znane kot kata sanchin). Iz tega se je kasneje razvil shaolinski boks, ki je močno vplival na naslednjo razvojno obdobje.

2. OKINAWSKO OBDOBJE (OD L. 1372): Na podlagi kitajskih prvin borbe in sistemov golorokega bojevanja se je izoblikovala veščina znana kot tote ali kitajska roka. Pravili pa so ji tudi tode ali roka Tangovcev, po kitajski dinastiji Tang. V začetku so obstajale tri šole, ki so se imenovale po krajih, kjer so delovale: shuri-te, tomari-te in naha-te. Najbolj znani mojstri teh šol so bili Sokon Matsumura Bushi, Anko Itosu, Azato Yasutsune (vsi trije shuri-te), Kanryo Higaona (naha-te) in Kosaku Matsumora (tomari-te).

3. JAPONSKO OBDOBJE (OD L. 1920): Največji vpliv na oblikovanje japonskega karateja je izvedel Funakoshi Gichin. Reformiral ga je tako v metodičnem kot tudi v filozofskem smislu. Karate se je iz pismenke tote preimenoval v "prazna roka". Funakoshijeva šola karateja je postala znana kot shotokan. Nastale so še druge šole karateja, med katerimi so najbolj znane: goju-ryu (Chojun Miyagi), shitoryu (Kenwa Mabuni), wado-ryu (Hironori Otsuka), kyokushinkai (Masutatsu Oyama), sankukai, nabudo(Yoshinau Nanbu)...

4. RAZVOJ KARATEJA V SVETU (OD L. 1950): Karate postane mednarodni šport, ki preraste ozke okvire tradicionalne veščine in je vse manj japonska nacionalna posebnost. V tem času nastanejo številne karate organizacije in stilske zveze. Po moči in ugledu se kot vodilni izdvojita dve zvezi: WUKO športni karate in ITKF tradicionalni karate. Mednarodni olimpijski komite potrdi obe zvezi in postavi zahtevo po poenotenju karateja. Leta 1994 je iz zveze WUKO nastala WKF, ki je načeloma združila športni in tradicionalni karate. Boj za olimpijsko priznanje se nadaljuje.

KARATE KATA

Kate so sistematično povezane serije defenzivnih in ofenzivnih borbenih tehnik zoper enega ali več imaginarnih nasprotnikov. Gibi v katah se delijo na osnovne in povezujoče. V kati so udarci, bloki in položaji povezani na predpisan način in po vnaprej določenem vrstnem redu. Večina arhaičnih kat je nastala na podlagi opazovanja živalskih gibov. Karateisti se učijo kat iz treh razlogov. Prvič, ker vadba kat razvija telesne avtomatizme, drugič kot pogoj za pridobivanje nazivov pri karateju in tretjič v tekmovalne namene. Za kvalitetno izvedbo kate so potrebni naslednji elementi: koncentracija, ravnotežje, uporaba moči, predpisan ritem in pravilno dihanje. Vsaka šola predpisuje svoje kate. Sodobne znanstvene raziskave so pokazale, da je 25 kat zadovoljiv fond znanja v karateju.

KARATE BORBA

Kumite je izraz za uporabo ofenzivnih in defenzivnih tehnik karateja v prosti borbi in vezanem sparingu. Tekmovanja v borbah potekajo v dveh oblikah, v nekontaktni in kontaktni.